Fanika Ozimič, 2. januar 2015

Sprašujete me, zakaj sem se odločila sodelovati pri vaši pobudi "vseposvojitve".

Vsak današnji Slovenec, ki ima rad svojo domovino in pozna vsaj malo njeno zgodovino, ki pozna življenje svojih staršev in starih staršev, čuti, da so ti veliko pretrpeli, dali tudi svoja življenja med 2. sv. vojno in po njej. Med njimi je večina nedolžnih. Dejansko pa so vsi umrli žrtve vojne.

Ker pa sem tudi sama prizadeta, saj sem tako izgubila svojega strica, čutim kot moralno dolžnost do njega (bil je samski, ni imel družine), dolžnost do njegove matere, s katero smo živeli skupaj 7 let do njene smrti leta 1952, dolžnost do mojega pokojnega očeta, ki si je vse do svoje smrti leta 1985 prizadeval za popravo krivic takratnih oblastnikov. Pa ni uspel, ker je bil sam.

Zato se vam sedaj tudi pridružujem, da nas bo veliko in bomo uspeli.

Prišel je čas, da se sliši naš glas. Želim, da se nedolžno pobiti imenujejo, rehabilitirajo, človeško pokopljejo, napišejo imena  in ohranjajo v spoštljivem spominu.

Zraven  mojega strica sem posvojila še dve žrtvi zla. Ko gledam njun posvojitveni list, mi je tudi hudo, solze mi pridejo v oči, sprašujem se le zakaj sta morala umreti. Kje sta pokopana, ali imata še kakšne sorodnike, da prižigajo svečke v njun spomin?

Ko molimo zanje, tudi vsako nedeljo opoldan, si pa mislim, da nas gledajo in so nam hvaležni, da se jih spominjamo. Tako si tudi mislim, da je moj pokojni oče na drugem svetu zadovoljen in ponosen name, da sem dokončala njegovo delo po 30 letih. Tako bi mi rekel: Hvala ti, Fani, da si to storila.

Z možem sva se tudi udeležila svete maše pri Sv. Stanislavu v Šentvidu nad Ljubljano, dne 14. 12. 2014.

Največja zasluga za ta prizadevanja pa imate vi vsi, dragi in spoštovani ljudje dobre in srčne volje. Hvala vam vsem! Bog naj vam povrne vašo dobroto!

P.S. Sama si bom prizadevala, da bi vključila še več mojih sorodnikov in znancev. Samo nekateri so taki, da jih to ne zanima, čeprav imajo žrtve med sorodniki. Poznam namreč še 4 očetove bratrance in od prijateljice strica, ki so bile žrtve vojne. Če ne bodo sami posvojitelji, bom jih zaprosila, če sem lahko to jaz.