Kristina Škibin, 31. maj 2015

SLIKA IZ ALBUMA

Kakšno bogastvo je bil stari album fotografij moje stare mame Marije. Vsake počitnice sva si vzeli kakšen večer za listanje po njem. Črno-bele slike iz njene mladosti, nekaj od starega ata, par njunih poročnih slik, potem pa že slike njunih otrok. Pa sorodniki in prijatelji, med temi pa nekaj fotografij, na katerih niso bili »naši«. Ko sem staro mamo spraševala po njihovih imenih, ni rekla več kot »znanci«.Vedno so bili nasmejani, vedno jih je bilo veliko na slikah, nekje v naravi, s kitaro, cvetjem, knjigami, na malici… Fant z violino se mi je še posebej vtisnil v spomin. In bili so zelo lepi …

Tako sem gledala te fotografije neznancev kot otrok. Kot mladostnica sem bila bolj radovedna, a sem lahko izvedela le to, da so morali ti lepi mladi bežati in da so bili od drugje ter da so pri njih doma skrili te slike. Ti lepi mladi so morali bežati, ker so verjeli drugače.

So bili mojih let? In če bi jaz morala od doma? Zakaj se še niso vrnili po slike? Vprašamo koga? Stara mama? … O tem ni rada govorila, to so bile hude, nevarne reči. Bilo je toliko hudega, bilo je pretežko. Tudi zanjo, ki je bila vsega vajena. »Oh, dragi otrok,« je rekla in s tem zaključila.

Ko sem odrasla, sem že sama odstrla ta skriti del zgodovine svoje domovine. K sreči domovino nosimo v srcu in je ponavadi vse lepo okoli nas, narava, domači, dvorišče, prijatelji, spomini in ne le to, kar kdo napiše. Vedno sem si želela, da so ti lepi mladi, ki se niso vrnili po slike k moji stari mami, nekje zaspali z domovino v srcu. Mogoče so padli pod streli, mogoče so zasuti jokali v kakšni jami in se nemočni oklepali rožnega venca in spominov. Želela sem si, da jih ne bi mučili, a tisti čas je bil čas mučencev.

Ne vem, od kod so bili (Domžale? Gorenjska?), ne vem, kdo je jokal za njimi, kdo je ponoči bdel, in jih čakal. Ne vem, če je danes kje kdo, ki jih še čaka.

Vem pa, da tam, kjer ti lepi mladi zdaj so, ne rabijo več fotografij, ne potrebujejo ničesar več, imajo VSE.

In tja si želimo tudi mi. Vsaj jaz.