Odmevi na začetek pogreba žrtev iz Hude jame, 3. in 4. oktober 2016
V. Š.: Čutim, da je današnje dogajanje pri Hudi jami prelomno za naše nadaljnje prizadevanje za spravo in morda ne bo več treba "kamnom kričati" o nezaslišanih zločinih in strahotah, ki so se dogajale širom naše domovine. Naj bo Usmiljeni Jezus milostljiv sodnik in bogat plačnik, mi pa ostanimo zvesti in ponižni molivci za vse prizadete in kakorkoli vpletene. Mir in dobro vam želim!
Darja J.: Zelo sem si želela biti tam, pa sem žal zbolela.
Toliko truda ob tolikšnem naspotovanju z različnih strani. V globoki hvaležnosti za ljudi, ki so pripravljeni prenesti vse blatenje in se ne glede nanj (ki je žal stalnica našega postora) truditi za to, da bi nekoč šli lahko dalje skupaj, kot ljudje, kot bratje, kot sestre. Za vse, ki se učijo ljubiti človeka ne glede na njegovo politično prepričanje.
Ker človek je dragocen - mali cvet v roki Božje dobrote. Vse drugo je prazno ...
Danes je bil lep dan. Majhen, a lep :-)
M. C.: Nedvomno je tudi Vseposvojitev pripomogla k temu, kar se dogaja. Prav tako pa tudi molitve in prošnje vseh mučenikov in žrtev, ki so bili vkleščeni v to temno liso naše zgodovine.
Z najinima posvojencema tudi vsaj občasno ob nedeljah skupaj molimo angelsko češčenje. To nedeljo je bilo še posebej zanimivo. Bila sem v kuhinji, ko se je bližala 12. ura in sem na tihem v mislih poklicala oba posvojenca, I. N. in F. W. Ob tem pa sem prosila, da bi se nam pridružila tudi hči V. in mož J., ki sta bila vsak pri svojem delu – J. v galeriji, V. pa v svoji sobi pri učenju. Kmalu nato so se odprla vrata iz kleti in prišel je J., nato pa vrata iz "igralnice" in prišla je V. Vmes se je ravno oglasil zvon na radiu Ognjišče. Stopila sem med podboje kuhinjskih vrat in pričela moliti angelsko češčenje, onadva sta obstala vsak na svoji poti na hodniku, se naslonila na zid, sklenila roke in smo bili postavljeni v krog in molili … zakaj sta prišla ravno takrat, jima ni bilo jasno.
B. K.: Resnično Bogu hvala! Sem ujela nekaj prenosa na Ognjišču - ravno besede predsednika Pahorja in sem že včeraj zavriskala Bogu od hvaležnosti in od veselja.
Že nekaj dni prej sem slišala ob obisku Nicka Vujičića v Sloveniji, da je pohvalil prizadevanja predsednika in Slovenije za human pokop ostankov tragično pobitih ljudi in ker bolj malo sledim politiki, nisem vedela prav dobro, na kaj natanko se ta pohvala nanaša. Nick je tudi povedal, da je molil s predsednikom države za modrost vodilnih in nasploh za Slovenijo.
Mir in dobro na praznik našega očeta Frančiška Asiškega!
N. J.: Hvala Bogu za to dejanje, a vseeno se mi ne zdi prav, da se bodo te žrtve, oprostite mojemu občutku, spet začasno tam pokopavale. Na vsak način bi to moralo biti naTeharjah. Upoštevati bi morali želje in zahteve svojcev.
F. K.: Vesel sem, da so prvega Reveža pospremili tako, kot se Človeku spodobi.
Veliko delo smo opravili vsi po vrsti in slovenski narod je, upam, dojel, da je prav tako!
Takrat sem se bal, da jih bodo tovorili kot material in prenašali kot odvečno materijo.
Tako so Reveži vsi sprejeti nazaj v občestvo.
D. in M. B.: Naj nam bo Bog na vsakem koraku bližje. Vsi smo hvaležni za ves trud - za sadove, ki jih vidim, smo molili pred tremi leti. In danes se uresničuje, tudi zaradi naše vere in dejanj.
P. K.: Bogu hvala za vse, ki delate dobro! Mir v duši vsem trpečim! Bog z Vami!
M. J.: Spremljam ves čas dogodke in se Bogu zahvaljujem ...
S. P.: Ob tako močnem dogodku je človek kar brez besed.
M. P.: Sem z vami, prijazen pozdrav!
R. O.: Dragi somišljeniki, sotrpini! Veliko sem prebral, kaj in kako razmišljate. Vse ima svojo težo! Dodajam le še to kar mene boli: Uradna oblast mora narediti tisto, kar še ni in bi morala ob prekopavanju in pokopu naših ljudi, Slovencev:
