Po romanju v Vetrinj, 22. maj 2017

Marko Fink: Hvala, da ste šli po poteh moje družine in veliko drugih Slovencev, tudi tistih, ki so mučeniško odšli iz tega sveta. Boglonej!

France Korošec: Naslednje leto, če bomo še živi, se bom pridružil ali na romanje Celje-Teharje, sem si dejal zjutraj, ko berem člančič o tem v pismih bralcev v Reporterju, ali pa temu dogodku, lepo!
 
Helena Novak: Hvala za poročilo o romanju v Vetrinj. Se bom kdaj spet udeležila. Enkrat sem bila tam v devetdesetih. Morda bi vzela sina - 23 let - s seboj. Zelo ga zanima vse to in nič kaj dosti ne ve. In me sprašuje.
 
Lojze Grojzdek: Prisrčna hvala za vsa sporočila, vabila, ki jih z zanimanjem preberem in sem v mislih vedno

z vami in vsemi, ki srčno skrbite za osvetljevanje slovenske Resnice. Čestitam vam! Žal se ne morem udeleževati srečanj, kar me včasih precej boli. Le vztrajajmo korajžno naprej in nimamo se kaj strahovati, saj nas povsod spremlja Božja milost. Prisrčen pozdrav in srečno, naj živi Slovenija!

s. Polona Švigelj: Poti v Vetrinj se zaradi starostnih težav ni mogla udeležiti moja mama, je pa bila ona in jaz v mislih in molitvi z vami. Poslala mi je pa kratek opis te poti njene tete Francke Tomazin, rojene na Brodu v Logatcu, od koder izhaja tudi moja mama. Pošiljam skeniran dokument, sicer pa ima doma še celo "knjigo" v slovenščini in španščini vseh njenih spominov, ki jih je zapisala njena vnukinja ga. Sonja ... AVE

" SOLI DEO GLORIA ! "

     " Que votre principal recours soit
         aux pieds de Jésus-Christ " 
                         ( ste Angèle )

Vertinjska cerkev

 Vetrinj