Pogled nazaj in naprej, ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. december 2016

Silva Matos: Vedno se s hvaležnostjo spomnim Vseposvojitve, kako lepa spodbuda, prekrasni način, da se povežemo v Dobrem. Mislim, da Dete iz jaslic dela čudovite stvari, ni to samo čas, ko si zaželimo miru, radosti, medsebojne povezanosti, ampak da začutimo blagoslov, ki nam pomaga do sočutja, do odpuščanja, do razločevanja, kaj je bistvo moje, naše naloge. Kako živeti Ljubezen v vsem, do vseh, tudi do svojih pravih ali "namišljenih" nasprotnikov. Na poti do čiste ljubezni, ki je, pač zato, ker sem človek, nikoli ne bom mogel doseči, a težim k njej, nam pomaga, da se povezujemo, molimo, se spodbujamo in smo predvsem dobrotljivi in usmiljeni. V mislih, besedah in dejanjih.

J. D.: Temeljno poslanstvo je, da vrnemo svet mrtvih na svoje mesto. Tako, da Slovenija postane država, ki spoštuje Ženevske konvencije, da se živi zmenimo, kako se bomo obnašali do pravice do groba in spomina za vsakogar, ki ga je pokosilo človeško nasilje. Potem pa se dogovorimo, kako se bomo bolj odpuščajoče in sožitno obnašali med seboj in tudi s sosedi in človeško skupnostjo.

Zorka: Vesela sem da pripadam skupini. Z mojo molitvijo in priprošnjo za mojo posvojenko spremljam vaše delo. Vztrajajte na tej poti! Želim, da bi ljudje spoznali resnico, ker le-ta nas bo osvobodila.

Lojze Grojzdek: Ko so naša srca v tem božičnem času bolj močno "osladkana-obogatena" z ljubeznijo, se vas rad spominjam z najboljšimi željami, ki so bile po božji ljubezni položene v skromne jaslice z Rajskim Detecem. Obenem so tu, poleg vsega stvarstva, ki nam je darovano, položeni temelji človeštva: mir in zadovoljstvo je povito v Ljubezen. Ali se sploh zavedamo teh vrednot?  Mogoče malo bolj v teh prazničnih dneh, potem pa vse to zbledi ... In prisotna so zopet obsojanja, nesoglasja, egoistična dejstva cvetijo. Tudi zelo pomembni spomini trpljenja SLO-naroda niso pomembni, sprejemljivi. Tako prav na to temo kot varuh spomina polagam na srca vseh poštenih, odkritosrčnih, pogumnih rodoljubov: vztrajajmo naprej za odkritje SLO-Resnice, ki leži v nedolžni krvi neodkritih grobišč, od koder se iz zemlje stegujejo roke umrlih in prosijo odrešenja. Prav to stegovanje rok iz zločinskih neodkritih grobišč mi je lansko leto izpovedal dobri znanec, ko je sušil travo v Vrbini na Krškem polju: na lastnem telesu je občutil prijemanje, objemanje rok pobitih žrtev na njegovem travniku. Občutil je kot prošnjo: usmili se me, reši me! 

To naj bo samo dodaten poziv, da se zločinski genocid čimprej popolnoma razjasni, osvetli in obsodi. Lažni zmagovalci nas vodijo in vladajo še naprej, o narodni spravi nočejo slišati, pa vendar: roke nedolžnih žrtev se bodo vedno bolj izražale in prosile za razjasnitev Resnice, ki je samo ena.

Ostanimo v duhu povezani in vztrajajmo naprej tudi v molitvi, kar bo omehčalo prvega SLO-zločinca, da bo krivico obžaloval in se osvobodil sovraštva. Mi imamo čas in z nami je Rajsko Detece, ki povsod razodeva mir in zadovoljstvo.

Majda in Tone Zupan: Kot varuha spomina sva vesela, da se je uresničila moralna obveznost do žrtev vojne. Hvaležen spomin  nas vsako nedeljo povezuje v molitvi med seboj in z našimi varovanci.
Naša srečanja nas bogatijo in združujejo, še posebej se naju je dotaknilo romanje v Kočevski Rog in na Sveto goro.
Podobnih srečanj bi si želela v prihodnjem letu. (Huda jama, Teharje, Dobrava, Kamniška Bistrica, Krimska jama ...)

Lučka Langerholc: Hvala, hvala za vsa obvestila. Moj dedek Jože Zabukovec je eden od svetlih zvezdic na nebu mojega spomina, naj počiva v miru, nekoč se srečava med zvezdami!