Bogdana P., 19. januar 2018
Ko te dneve ob pregledu svojih strani na računalniku vidim na FB profilu toliko gneva, ki ga izražajo mnogi ob proslavi v Dražgošah, ki tudi meni ni bila povšeči, me je kar strah prihodnosti! Zato je takle pomirjujoč zapis v časopisu, ki ga mnogi berejo, zgled, kako bi se morali odzivati na take provokacije s strani kontinuitete. Večkrat sem v tem tednu pomislila na to in poskusila pogledati z druge strani.
Živim v okolju, kjer me vsak dan iritirajo s svojimi provokacijami, jaz pa največkrat nasedem (kljub dobrim sklepom, da ne bom odreagirala) in me marsikdo obsoja. Prav podobno, kot si tile dovolijo govoriti neresnice, pa čeprav morajo za to sedaj že plačevati poklicne igralce, da so lahko prepričljivi. Ko pademo na njihov nivo, dobijo potrdilo, da nismo nič drugačni od njih!
Vem, da imajo mnogi pravico, da se ob takšnem obnašanju oglasijo, saj so prizadeti, vendar ne dosežejo ničesar! Zapis, kot je vaš, pa je "žerjavica, ki jo sipljete na njihovo glavo"! Bog daj razumnost slovenskemu narodu!
Želim lep teden molitve za edinost kristjanov! Če mi nismo zmožni edinosti, mi, ki pravimo, da smo Jezusovi učenci, kako bi potem lahko od ljudi, ki imajo za zgled gospodarje tega sveta, pričakovali, da bodo stremeli k spravi! Prav paše jim, da Slovence skregajo, sami pa lepo vladajo in kradejo, kjer lahko!
Danica V.P., 19. januar 2018
Hvala za vse, kar delite z varuhi spomina. Ze prejšnje sporočilo, pismo ubitemu duhovniku, me je pretreslo. Jaz bi pa z vami delila naslednji članek. Ker sem mlada Slovenka, ki ji ni vseeno za naš narod. Članek je sicer napisan za Ameriko, a ko sem ga brala, sem v njem prepoznala tudi Slovenijo. Prevedla si ga bom, zamenjala ime Amerike s Slovenijo in na glas molila. Morda pa kje objavim in povabim še druge. https://www.fromhispresence.
Marko F., 18. januar 2018
V Dražgošah vsako leto posiljujejo vaščane, ki jih dejansko noben novinar ne vpraša za mnenje. Le zakaj?
Fani O., 18. januar 2018
Ko razmišljam o naših slovenskih besedah, vidim, da ima vsaka beseda svoj izvor, svoj pomen.
Tako so nastali naši priimki, imena ljudi, imena in naslovi krajev, gora, rek ...
Ob besedi domobranec, mi beseda pomeni, da je to človek, ki brani domovino, svojo domovino.
Zakaj pa se to pri nas ta beseda smatra kot največja žaljivka, največja sramota človeka?
Zakaj? Mi lahko kdo to pojasni? To domoljubno besedo bi morali v Sloveniji enkrat že pojasniti vsem Slovencem!
To mi leži na duši!
26. december 2017, Božič in Dan samostojnosti in enotnosti
Majda K.: Tako prihaja Božič. Da bi imeli oči za drobno, neopazno, kar dobrega že kali in spreminja svet. In ko opazimo, da bi varovali, da bi moglo zrasti ... Bog ljubi človeka, tudi naš narod - po nas ...
Lojze in Fani G.: Spoštovani dobri ljudje, z velikim veseljem vam izročava vse dobre praznične želje, ki naj vas spremljajo povsod na vseh potih življenja tudi v novem letu. Ostanimo prijateljsko povezani z božjimi dobrotami - in vse bo dobro. Prisrčna hvala vsem in srečno!
Alenka H. F.: Včasih se življenje zdi ena sama dolga vrsta nalog, težav - problemov ... Kakšna škoda, če v njih vidimo katastrofo! A če nam pomenijo izziv, se bomo z njimi spopadli, jih reševali in ob njih osebnostno rasli! In v tem je naša zmaga! Čudovita zmaga! Da bi nizali nepregledno vrsto takšnih zmag tudi v letu 2018 …
Silva in Milan M.: Naj bo poglobljeno, naj bo kakor v nebesih - tako na zemlji. Blagoslovljen Božič, mir v duši, mir med nami vsemi.
Fani K. z možem Jožijem: Blagoslovljene Božične praznike in v Novem letu 2018 mnogo zdravja in Božjega blagoslova. Iz srca.
Bogdana P.: Svet večer je, moji domači počivajo, jaz pa čakam na polnočnico ... Ko sem pred dnevi v postelji snovala voščilo za ŽPS in lastne potrebe, mi je prihajal v misel stavek iz Mdr 18,14, le, da nisem vedela, kje ga iskati. Nisem mogla zaspati, pa sem šla v kuhinjo in odprla Magnifikat. In glej, čudež: S prav to vrstico ste začeli svoje razmišljanje ... No, jaz sem sledila svoji niti ... Nocoj sem ponovno prebrala vaše razmišljanje. Najlepša hvala zanj! Prosim nebeško Mater, da bi tudi jaz znala z nežnostjo (v Assisiju sem nekoč dobila nalogo, da za križev pot pri peti postaji razmišljam o tej vrednoti, ki nikakor ni v skladu z mojo "pojavo") oviti tiste, ki zaradi svoje prizadetosti v nezavednem vedno znova ranijo ljudi okoli sebe. Predvsem svoje najdražje ...Težko izvedljivo, a pri Bogu ni nič nemogoče, smo slišali v tem tednu! V sveti noči še toliko bolj ...
Lučka L.: Vesel božič in še veliko takih!
Mojca K. A.: Tudi mi želimo vse dobro!
Majda in Tone Z.: Lepo je prejeti sporočilo od prijateljev in začutiti globoko duhovno povezanost! Blagoslovljene praznične dni, ponosen dan samostojnosti in vse dobro v novem letu želiva! Take pa so naše jaslice:
Boris X.: Blagoslovljen Božič!
Karla M.: Srečno novo leto tudi vam, varuhi spominov.
Marko in Cristina F.: Božični objem!
Jani D.: Hvala za vse, kar delamo dobro za Slovenijo. Naj nas Novorojeni spremlja na vseh poteh in pri vseh dejavnostih!
Draguška R.: Resnično izraženo iz srca je moje voščilo za praznike v srcu in duši, naj bo blagoslovljeno vse, kar nas obdaja in nam je sveto in dragoceno. Mir in dobro!
Fanika O.: Zahvaljujem se vsem, ki sodelujete pri "vseposvojitvi", želim veselo praznovanje božičnih praznikov, ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu 2018 pa zdravja, uspehov in zadovoljstva.
Draguška iz Kopra, 6. december 2017
Ne morem se spomniti, ali sem v tisti obrazec za Vseposvojitev navedla tudi ime Marijan Primc. Hodil je v gimnazijo v Novem mestu. Moja babica je skrbela zanj in ga šolala skupaj z dedkom. Še vedno imam njegov knjige. "Izginil" je med vojno, ko je bil mobiliziran v Kočevski Reki. Prav te dni sem ponovno vzela v roke njegovo knjigo iz leta 1917, prva izdaja Ptičkov brez gnezda - F. Milčinski. Bila je obletnica, pa sem se Milčinskemu posvetila na tak način, da ga berem. In obenem imam v mislih svoje sorodnike.
V arhivu v Kopru imam spravljena spričevala Marijana Primca iz gimnazije v Novem mestu. Tudi knjige nosijo njegov Priimek. Naredili so mu tudi štampiljko zanje. Dedek ga je imel zelo rad. Učil ga je igrati violino. Hranim sliko njiju dveh ob reki Krki v Novem mestu.
Bil je babičin nečak, Marija Globevnik Lilija. Njegova mama, babičina sestra Jožefa Globevnik je kmalu po rojstvu umrla in babica ga je vzela k sebi v Novo mesto. O izginotju se je malo govorilo ali zelo zelo po tiho in še to sem izvedela šele, ko smo prišli v Koper (1970) in sem brskala po očetovem arhivu in našla slike in eno kuverto z datumom, ko je Marjan pisal iz Gotenice (ali Kočevske Reke?). Pisma ni bilo več notri. Ata Bogomil Lilija mi je povedal le to, da je babica, njegova teta, zelo žalovala za njim. Bil je njen drugi sin.
Še naprej bom molila k svojim angelom varuhom, ki nas v nebesih varujejo :). Pravkar (pet do sedmih) poslušam misli matere Terezije (Alenka Felc). Govori o teh naših priprošnjikih.
Sedaj, ko ste mi ponudili prst, bom zagrabila celo roko: mi lahko pošljete podatke tudi za Melhiorja Lilija? Zanj vem le to, da je bil duhovnik. V našem arhivu sem našla podobico o posvetitvi, menda na Rakovniku. In enkrat, že davno tega, sem v Družini videla spisek vseh pogrešanih duhovnikov. Med njimi je pisalo tudi Melhior Lilija. O njem se ni nič govorilo pri nas doma. Morda je bil brat dedka Lilija (Alojzij Vekoslav Lilija)? Ali njegov nečak?