Pogled nazaj in naprej, ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. december 2016

Silva Matos: Vedno se s hvaležnostjo spomnim Vseposvojitve, kako lepa spodbuda, prekrasni način, da se povežemo v Dobrem. Mislim, da Dete iz jaslic dela čudovite stvari, ni to samo čas, ko si zaželimo miru, radosti, medsebojne povezanosti, ampak da začutimo blagoslov, ki nam pomaga do sočutja, do odpuščanja, do razločevanja, kaj je bistvo moje, naše naloge. Kako živeti Ljubezen v vsem, do vseh, tudi do svojih pravih ali "namišljenih" nasprotnikov. Na poti do čiste ljubezni, ki je, pač zato, ker sem človek, nikoli ne bom mogel doseči, a težim k njej, nam pomaga, da se povezujemo, molimo, se spodbujamo in smo predvsem dobrotljivi in usmiljeni. V mislih, besedah in dejanjih.

J. D.: Temeljno poslanstvo je, da vrnemo svet mrtvih na svoje mesto. Tako, da Slovenija postane država, ki spoštuje Ženevske konvencije, da se živi zmenimo, kako se bomo obnašali do pravice do groba in spomina za vsakogar, ki ga je pokosilo človeško nasilje. Potem pa se dogovorimo, kako se bomo bolj odpuščajoče in sožitno obnašali med seboj in tudi s sosedi in človeško skupnostjo.

Zorka: Vesela sem da pripadam skupini. Z mojo molitvijo in priprošnjo za mojo posvojenko spremljam vaše delo. Vztrajajte na tej poti! Želim, da bi ljudje spoznali resnico, ker le-ta nas bo osvobodila.

Lojze Grojzdek: Ko so naša srca v tem božičnem času bolj močno "osladkana-obogatena" z ljubeznijo, se vas rad spominjam z najboljšimi željami, ki so bile po božji ljubezni položene v skromne jaslice z Rajskim Detecem. Obenem so tu, poleg vsega stvarstva, ki nam je darovano, položeni temelji človeštva: mir in zadovoljstvo je povito v Ljubezen. Ali se sploh zavedamo teh vrednot?  Mogoče malo bolj v teh prazničnih dneh, potem pa vse to zbledi ... In prisotna so zopet obsojanja, nesoglasja, egoistična dejstva cvetijo. Tudi zelo pomembni spomini trpljenja SLO-naroda niso pomembni, sprejemljivi. Tako prav na to temo kot varuh spomina polagam na srca vseh poštenih, odkritosrčnih, pogumnih rodoljubov: vztrajajmo naprej za odkritje SLO-Resnice, ki leži v nedolžni krvi neodkritih grobišč, od koder se iz zemlje stegujejo roke umrlih in prosijo odrešenja. Prav to stegovanje rok iz zločinskih neodkritih grobišč mi je lansko leto izpovedal dobri znanec, ko je sušil travo v Vrbini na Krškem polju: na lastnem telesu je občutil prijemanje, objemanje rok pobitih žrtev na njegovem travniku. Občutil je kot prošnjo: usmili se me, reši me! 

To naj bo samo dodaten poziv, da se zločinski genocid čimprej popolnoma razjasni, osvetli in obsodi. Lažni zmagovalci nas vodijo in vladajo še naprej, o narodni spravi nočejo slišati, pa vendar: roke nedolžnih žrtev se bodo vedno bolj izražale in prosile za razjasnitev Resnice, ki je samo ena.

Ostanimo v duhu povezani in vztrajajmo naprej tudi v molitvi, kar bo omehčalo prvega SLO-zločinca, da bo krivico obžaloval in se osvobodil sovraštva. Mi imamo čas in z nami je Rajsko Detece, ki povsod razodeva mir in zadovoljstvo.

Majda in Tone Zupan: Kot varuha spomina sva vesela, da se je uresničila moralna obveznost do žrtev vojne. Hvaležen spomin  nas vsako nedeljo povezuje v molitvi med seboj in z našimi varovanci.
Naša srečanja nas bogatijo in združujejo, še posebej se naju je dotaknilo romanje v Kočevski Rog in na Sveto goro.
Podobnih srečanj bi si želela v prihodnjem letu. (Huda jama, Teharje, Dobrava, Kamniška Bistrica, Krimska jama ...)

Lučka Langerholc: Hvala, hvala za vsa obvestila. Moj dedek Jože Zabukovec je eden od svetlih zvezdic na nebu mojega spomina, naj počiva v miru, nekoč se srečava med zvezdami!

Pogreb prve skupine žrtev iz Hude jame na Dobravi, 27. oktober 2016

Maksimilijan Matjaž: Ganjen sem, da sem lahko v imenu Vseposvojiteljev pokropil in spremljal telesa mučencev k zemeljskemu počitku! Smo Občestvo!

Spominski večer pred pogrebom skoraj osemstotih žrtev iz Hude jame na Dobravi, 26. oktober 2016

Majda Žužek: Današnji večer je bil resnično nekaj posebnega. Križev pot, ki smo ga molili na Jurščah, je vsem vtisnil globoko sočutje do vseh žrtev, vseh izvajalcev in tudi režiserjev tega genocida nad cvetom slovenskega naroda. Molili smo tudi rožni venec, peli pesem Kraljevo znamenje križ stoji. Ob koncu smo kot prvi kristjani imeli majhen agape in prijateljski pogovor. 

Naj Gospod sprejme naše molitve. Vsem pobitim bratom  in sestram naj da prostor v nebeškem kraljestvu. Jutri bo dan, o katerem smo lahko samo sanjali. Verjamem, da tudi zaradi našega prizadevanja. Molitev dela čudeže! Povezani v Gospodu!

Urška Florjančič: Danes smo imeli zelo lep križev pot v naši domači cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Besedilo je bralo šest bralcev, župnik pa je prebral uvod in napovedoval postaje. Sledila je redna večerna maša, ki pa je bila obarvana kot spokorniško bogoslužje, ko smo se spomnili vseh žrtev v naši domovini, trpinčenih in tistih, ki so trpljenje povzročali, in jih v naši molitvi izročili Očetu. Pretresljivo in zelo globoko doživeto. Hvala za pobudo. Naj naša mala dejanja ljubezni prinesejo mir in spravo našemu narodu!

Darja J.: Na Teharjah sem bila. Bilo nas je malo, morda komaj kakšen več, kot deset. A bilo je globoko, osebno, ganljivo in zelo močno ...

Romana B.: O, pridite, stvari, kaj, glejte, se godi, smo ob tiho drsečih Dušicah peli pri Frančiškanih na Tromostovju in premišljevali Kristusovo pot čez Golgoto. Odkrivamo svojo vlogo ob trpljenju naših ljudi – komu smo podobni? Učencem? Ki spijo? Pilatu? Judu Iškariotu? Veroniki? Simonu iz Cirene? Mariji? Izbira je še vedno naša.

Odmev iz Begunj pri Cerknici, France D. Korošec, 25. oktober 2016

Imeli smo Srečanje o Krimski jami in imeli smo Razstavo in imeli smo Pogreb revežev iz Krimske jame. Velikansko dogajanje.

Ja, priprava srečanja na temo "Ali je skrivnost Krimske jame razkrita ali ne?", v okrilju "Združeni pod lipo sprave", je bila zahtevna. Trajalo je več tednov, bilo je za odnehat, vendar so me do konca pripeljali ravno in nihče drug kot nedolžne pobite žrtve krvave revolucije, nedoumljivega zločina nad Človekom in nad Življenjem, torej žene in otroci Krimske jame ter nič krivi mladi partizanski borci. Ko sem obupal nekje na sredini, so me vzdignili ravno oni in nič me ni moglo ustaviti do zadnjih ur pred začetkom, ko nisem vedel, ali bo prišlo poslušat utrinke in trda dejstva Resnice 20 ali 500 ljudi. Spil sem pol stekleničke baldrijana in tri kozarce borovničevca in tako ustavil vibriranje srca, ki je grozilo, da bo počilo. Izšlo se je z nabito dvorano z blizu 300 poslušalci in veliko poročevalci ... itd. Velik odjek, veliko sporočilo - končno! Dali smo jim nazaj za 70 let ubiti glas, tako da jim ne bo treba tuliti o krivici iz smrdljivo zatohle in mrzle jame nikoli več! Od zdaj naprej bodo peli iz častnega mesta na begunjskem pokopališču, iz mesta polnega rož in svečave za dolge čase!

Peli bodo povzdignjenim, sprenevedavim kmeclom in zlobcem, ki so si puhlo zahoteli in drznili zamolčevati bolečino in krivico, storjeno premnogim, pod blagoslovom pošastne laži v peklenskem naklepu narcisoidnih fikcijskih obljub, brez kakršnihkoli zagotovil in ob nični odgovornosti, v brezpravju do Človeka in brez trohice spoštovanja do Stvarnika.

Tako nam Bog pomagaj, ki bomo varovali njihov spomin in govorili o njihovem neizpetem poslanstvu, dokler ne prispemo v njihove Kraje! Prižigali bomo ogenj svečave in prinašali bomo najlepše cvetje tega sveta. Tudi prošnje in svoje jokanje! Vsem, ki še ne dojemajo sporočila časa pa bomo ponujali vse, kar jim ponujajo oni in naš Stvarnik s svojim Vstajenjem. Njihovo novo, ozaljšano zemeljsko bivališče pri Sv. Jerneju, ko so spet med sestrami in brati, pa je krasen kraj srečevanja zemeljskosti in Večnosti, stičišče Življenja in prostor zajemanja Božje Milosti za vse, ki bodo prosili, trkali in postali tam za trenutke Iskanja. Tako nam Bog pomagaj!